Pri znanstvenih besedilih je zelo pomembno, da so prevedena kar se da natančno. Stil in zvočnost besedila sta sekundarnega pomena, na prvem mestu pa je seveda pomenska plat, ki mora biti čim bližje originalu. Vseh plasti pa prevajalec v prevodu v nobenem primeru ne more ohraniti, saj jeziki nimajo enake strukture (npr. leksične, glasovne, gramatične itd.). Tako da se mora prevajalec vedno glede na zvrst besedila odločiti, kateri ravni bo dal prednost – pri znanstvenih besedilih mora biti to vsekakor semantična oz. pomenska raven.

Strojno prevajanje se kjub temu, da verjetno nikoli ne bo popolnoma nadomestilo klasičnih prevajalcev, zelo dobro razvija. Koristi je več. Bodisi pomaga razumevanje določenega teksta v tujem jeziku in prihrani vsakemu posamezniku veliko časa pri iskanju določenih besed v slovarjih, ko želi prevesti določeno besedilo. Strojno prevajanje je seveda lahko v veliko pomoč profesionalnim prevajalcem saj skrajša čas njihovega dela. Lahko ga uporabljamo tudi kot elektronski slovar.

Danes si ne bi mogli predstavljati prevajalca brez osebnega računalnika, ki je osnovni pripomoček pri njegovem delu. Tako prevajajo besedila široke palete oblik, od wordovih dokumentov do kakšnih posebnih oblik. Seveda se prevajalci pri svojem delu in komunikaciji z naročniki in sodelavci posložujejo predvsem interneta in elektronske pošte. Pri svojem delu uporabljajo številne slovarje, glosarje in raznovrstne podatkovne baze.

Najprej je pomembno, da se zavedajo odgovornosti, ki so jo prevzeli s sprejetjem besedila v prevod. To pomeni, da optimalni čas, ki jim ga je predvidil naročnik izkoristijo za prevajanje. Slabo za kakovost prevoda je, če prevajalci prevajajo različna besedila hkrati, malo enega in drugega. Neprofesionalno je, če prevod opravijo na hitro in nekakovostno, v primeru, da nimajo časa namesto, da bi delo prepustili drugemu prevajalcu, ki bi prevod opravil kakovostno. Seveda izkušen naročnik takšne stvari zazna, že pred začetkom prevajanja, ko se pogovori s prevajalcem. Seveda pa dobri prevajalci, ki delajo skrbno napredujejo, tisti, ki svojega dela ne opravijo odgovorno pa ponavadi ostanejo brez dela.

Ko se stranka odloča za naročilo prevoda besedila se lahko odloči, da bo besedilo tudi lektorirala. Pri tem lahko naroči lektura tako izvornega besedila, se prav, da se besedilo lektorira še preden gre v prevod kot tudi lekturo že prevedenega besedila, kar pomeni, da se že prevedeno besedilo pošlje lektorju za ciljni jezik prevoda, ki ga ponovno lektorira. Cene lektoriranja so v splošnem precej nižje od cen prevodov za isti izvorni oziroma ciljni jezik, zato takšna odločitev za lekturo ne podraži znatno cene celotne storitve.

V splošnem velja, da lahko prevajalec večinoma na dan opravi le nekako okoli 5 strani prevoda, seveda pa se ta številka razlikuje od prevajalca do prevajalca in je seveda odvisna tudi od težavnosti teksta. Vsekakor pa velja, da to omejuje hitrost, s katero lahko stranka dobi nazaj prevedeno besedilo. V tem primeru je najboljša rešitev, da se prevod razdeli med več prevajalcev, seveda pa v tem primeru končni prevod pri specifičnih izrazih ni več tako enoten kot če bi celotno besedilo prevajal en sam prevajalec.

Prevajalske agencije ponujajo številne storitve. Ob prevajalskih storitvah, lahko prevajalska agencija ponuja tudi storitve lektoriranja, DTP (storitve namiznega založništva),… V primeru lektoriranja je kombinacija s prevajanjem dobrodošla, saj lahko prevajalska agencija svoji strani ponudi bolj celostno storitev, namreč prevajanje z lektoriranjem. Pri tem velja, da je cena lektoriranje precej nižja od cene prevajanja, zato tudi celotni strošek ni veliko večji kot v primeru, če bi se stranka odločila le za prevajanje.

Cene prevodov se lahko med prevajalskimi agencijami razlikujejo. Prvi dejavnik, ki vpliva na višini cene na stran, ki jo zahteva prevajalska agencija je seveda jezikovna kombinacija prevoda. Za jezikovne kombinacije z manj povpraševanje je prav možno, da bo cena prevoda nekoliko višja kot za nekatere druge kombinacije. Cena je lahko nekoliko višja tudi v primeru, da potrebujete prevod relativno zahtevnega besedila, npr. prevod pravnega besedila ali prevod tehničnega besedila, kot je npr. navodilo za uporabo naprave.

Prevajalec si pri svojem prevajalskem delu lahko pomaga s številnimi pripomočki. K temu štejemo od klasičnih orodij: slovarji, pravopisi, učbeniki o slovnici,… do pripomočkov, ki so se pojavili v zadnjem času v priročni obliki, med katerimi gotovo izstopajo korpusi. Doba interneta je na področje prevajanja prinesla številne izboljšave, ki močno olajšajo delo prevajalca in številna orodja, ki zelo povečajo produktivnost njegovega dela. Sicer so že prej obstajala razni programi, ki so pomagali prevajalcu pri njegovem prevajanju, vendar so bili omenjeni z podatkovnimi bazami, na katerih so temeljili. Veliki korpusi predstavljajo pri tem velik napredek, sicer pa so tudi vse vsebine na spletu dober vir informacijl, s katerimi si lahko pomagamo pri svojih prevodih.

Angleščina je glavni poslovni jezik na področju mednarodne trgovine, ki je Angleščina je glavni poslovni jezik na področju mednarodne trgovine, ki je dodaten pomen v zadnjem obdobju pridobil tudi s procesom globalizacije, s katerim se je močno povečala blagovna menjava med državami. In tako kot ameriški dolar igra vlogo rezervne svetovne valute je nekako tudi angleščina glavni rezervni jezik komunikacij v mednarodnem poslovanju. Pri sodelovanju s prevajalsko agencijo je tako veliko povpraševanja tudi po tovrstnih prevodih.